|
|
|
Kaj e regionalni direktive pala integracija e Romengi
Srbija thaj Crna Gora
|
|
Akava projekto Akava projekto planirime si thaj inicirime sar jekhtani buti maškar o ECMP savesp bešipe si ando Flensburg, Germania thaj Regionalno kancelarija ando Skoplje, savi karel buti katar o 2001. berš.
O ECMI Flensburg but kamel piro maškarthemutno timo pala o rodipe thaj eksperta po menadžmento e konfliktoso save si lije katar e administartivno infrastruktura savengo baripe si ande organizacija katar e maškarthemutne konferencije, bešipa thaj trening seminara. E šerutne e projektose sasa o timo savo si ando Flensburg, thaj vadži o: |
Eben Fridman (SAD)
Šerutno projektoso
 |
Majbaro aver manuš-rodino. Thampal so sasa duj berš thaj kerda terensko buti ande Makedonija thaj Slovakia, doktorati kerda pe politikane nauke ande Kalifornijsko Univerziteto ande San Dijego ando Septembar 2002. berš. Lesi doktorsko desertacija sasa “Vakaripe andar političko interacije e minoritorengi: Rroma sar pharo slučaj”. Vadži si le vi e magistratura pe politikane nauke Džon Hopkins Univerziteto. Ando ECMI lesi buti si e projekta e Rromenca, thaj kerel procena mangipase save si kerdine ande Makedonija ande 2003. berš pala savo e love dija e Sida. |
|
ECMI jesi regionalno kancelarija ando Skoplje kerel buti katar o 2001. berš. O Timo andar e regionalno kancelarija lija aktivno rola ande drafto thaj loćharipe ande projekto, kerdino si katar o novembro 2004 berš katar o:
Sunor Verma (Indija)
Savetniko projektoso
|
 |
Šefo katar o strateško partnerstvo thaj regionalno administracija, voj si kardio –hirurg, dr Verma si vadži vi eksperto pala šerutnipe e projektoso, ramosaripe e projektoso, pala kidipe e lovengo pala o projekto, vakaripe thaj organizaciono inćaripe e projektoso. Kana kerda buti sar medicinsko savetniko pala o Baro komesarijati pala e našalde manuša ande UN (UNHCR) po programo katar o humanitarno evakuacija ande kosovsko našaldimaski kriza ande 1999. berš kerda buti sari konsusltatnto pala šerutnipe projektosa ando Centro pala e našaldine manuša thaj e studije katar e tradimsaki migracija ando Skoplje. Kana avilo ando ECMI ando januari 2001. berš kerda e ECMI BVO netvorka pala o bararipe katar o interetnikano dijalogo ande Republika Makedonija thaj lako bararipe ande aver nacioonalni thaj regionalni inicijative.
|
|
Ande timo ande regionalno kancelarija ando Skoplje akava projekto lija o džanglipe, kontakta thaj iskustvo katar o finansijsko menadžeri thaj menadžeri kancelarijako asistento pala šerutnipe e projektoso.
Pala akava projekto o ECMI, putarda e kancelarija ando Beograd, buti lije o koordinatori e projektoso thaj trin asistenta pala e buti e implementacijaki ando projekto.
Nataša Markovska (Makedonija)
Koordinatori projektoso
|
 |
Ande nakhli decenija kerda buti andar e minoritorenge čhačhipa. Majanglal no so lija te kerel buti pe akava projekto ando 2003. berš kerda buti ando Centro pala o advocasi e manušengo save si mentalni nasvalipa ande Budimpešta kaj sasa angažujime te kerel advocasi pala e čhačhipa e manušengi save si mentalni nasvalipa ande Centralno thaj Jugoistočno Europa. Majanglal akaja buti kerda buti pe averčhande projekta pala e džuvlja thaj e Rroma pala save love dija o Instituto pala putardo amalipe - Makedonija.
|
|
Katarina Crnjanski (Srbija thaj Crna Gora)
Asistento projektoso
|
 |
Diploma lija ando 2004. berš po Fakulteto pala politikane sikavipa ando Univerziteto ando Beograd, po smero maškarthemutne odnosa. Lako ramosaripe sasa “Pozicija e nacional minoritorengi ande judistikano thaj politikano sistemo ande Republika Srbija”. Aktivno si katar o 2000. berš ande nesave BVO save keren buti andar manušikane čhačhipa thaj Evropake unijaka, thaj kerel buti sar volonteri pe projekta katar e studentski thaj organizacije ternenge.
|
|
Branislav Mitrović (Srbija thaj Crna Gora)
Asistento projektoso |
 |
Kerel buti sar volonteri ande BVO “Rromano ilo”. Sar civilno advocasi katar 2002. berš ando programo savo akharel pe gaja, a love pala o projekto dija o CARE kerda focus grupe ande rromane mahale andar e problema save si e manušen save trajin gothe svako dive. Aktivno si ande rromano pokreto katar o 1999. berš kerda buti pe rromano radio Khrlo e Rromengo ande 2000 berš. Vadži, zurarda e Rromen thaj e Gadžen pala džaipe pe parlamentarni arlisaripa ande 2004. berš, sasa ande kampanja “udar dži kaj udar” savi si kerdini pala mangipa katar o Nacionalno dekokratsko instituto.
|
|
Slavica "Lola" Vasić (Srbija thaj Crna Gora)
Asistento projektoso
|
 |
Ando romano pokreti dija ando 1996. berš kerda buti sar žurnalista ande rromani redkacija ando Radio Beograd, a thampal sasa la koordinaciono rola ande BVO Rromano kultarako centro kaj sasa organizatori katar e kulturni keripa andar e Rroma. Ando 2001. berš sasa ando ekspertsko timo savo kerda o Ministarstvo pala o sikavipe Republikako Srbijako pala e buti pala e strategija pala o majbaro nivelo katar o sikavipe rromane populacijako. Akana kerel buti sar koordinatorka ande romani BVO Čhavorkano centro “Mali princ” ando Beograd, a kerel buti vi sar konsultanti ande programo Dekada e Rromengi ande beogradsko kancelarija ande Themutni banka.
|
|
Ando projekto savo si kerdino ando Beograd but džanglipe thaj sikavipe dije akala manuša:
Florian Bieber (Luksemburg )
Konsultanto projektoso
 |
Majbaro sigutno dujto manuš- rodino. Sar si le bešipe ando Beograd o dr Bieber si profesori po Centralno europako univerziteto ande Budimpešta ando Regionalno magistarsko programi pala e demokratija thaj manušikane čhačhipa ando Sarajevo. Inkalda lila andar o zuralipe, keripe institucijengo thaj nacionalnizmo ande Jugoistočno Europa. Vadži si autori vi katar duj pustika save trubun te inkljen, Etnikani struktura, bi jekhtanipe thaj thagaripe katar o javno sektori: Bosna taj Hercegovina) (2004, trubul te inkljel) thaj Srbikano naciolanilzmo katar o Titoso meripe dži kaj peripe e Miloševićeso (2004, ande Germania, trubul te inkljel). Lačharda e pustika Crna Gora ande tranziciji: problema identitetose thaj o statuso e phujako (Baden-Baden: Nomos, 2003);E rekonstrukcija katar multietnikane amalipa: Sar sasa ande Bosna thaj Hercegovine (Aldershot: Ashgate, 2001, sa Džemalosa Sokolović); thaj Haćaripe e maripaso po Kosovo (London: Frank Cass, 2003, sa Židas Daskalovski). Vov si vi ko-redaktori e lilesoa Jugoistokani europaki politika thaj redaktori katar e elektronsko netvorko (Balkanski akademski nevipa).
|
|
palal kori o tepi |
|
