|
|
|
Kaj e regionalni direktive pala integracija e Romengi
Srbija thaj Crna Gora
|
|
Thampal intenzivno kidipe katar e podatka thaj analiza, trin importantni oblasti si thodine ande akaja integrativno analiza:
|
|
|
Dži kaj sa akala oblasti keren jekh seto mangipa thaj len pire čhačhipa, e importantni oblasti si kerdine po prioriteto. Majdur, sar ka avel dikhlo pe goda save phande lafa ande focus grupe, importantne oblasti si jekhtane, gaja kaj o bilačho statuso e manušengo save si našle (IRM) save si Roma thaj manuša save si irisarde, egzamplo si kaj goda manifestujil pe ande bari stopa katar e bi buti thaj naj len nesave manšikane čhačhipa. Thampal, itakaj kaj si baro mangipe te dikhel pe o statuso e Romnjango thaj čhorango, phučipa save si importantni pala e džuvljikani rromani populacija manifestujil pe ande vi ande nesave importantni kotora save si pala sasti romani populacija.
|
Ini kaj Sida “Strategija vaš Srbija thaj Crna Gora” sasa dikhlo sar lijipe katar e importantni kotora pala akaja studija, kompleksno thaj pe but riga e marginalizacija e Romengi ni dikhel vi godola kotora save šaj bi avena importantni thaj šaj bi avela len maj but paćavipe katar e amare thaj maškarthemutne aktera. Maškar godola oblasti si sikavipe, sastipe, bešipe thaj političko participacija.
|
|
|
IMPORTANTNO OBLAST 1: MIGRACIJA
O etnikano tradipe e Romengo katar o Kosovo sasa kerdino thampal e NATO maripe ande 1999. berš thaj kana e jugoslovenski trupe andar e pokrajina đele. Gaja, saj majsigo e romani populacija po Kosovo gndisarda 150.000 manuša majanglal e NATO maripe, e data save del o UNMIK andar e 2003. berš vakaren kaj o gendo e Romengo save đele katar o Kosovo si majzala katar 40.000. Katar e procene 700 000 našalde ande Srbija thaj Crna Gora, katar save 50.000 si Roma katar o Kosovo. Sar vakarel o Drafto strategijako pala integracija thaj zuralipe e Romengo ande Srbija andar 2002. berš naj claro dikhipe andar e manuša save si Roma IRM ande Srbija pala o phučipe kaj si lengo bešimaso than (egzamplo irisaripe po Kosovo vol integracija ande Srbija). Numa, dikhel pe kaj opaš lendar naj dokumenta andar o phuvjalipe, bijandipe vol legalni identifikacije pala IRM.
Katar 20.000 Roma, Aškalije thaj Egipćana (RAE) ande Crna Gora, katar save si 6.600 katar o Kosovo, a registrujiba ano decembri 1999. berš, savo kerda o Biro pala našalde manuša arakhado si kaj ani Republika Crna Gora si 5 840 Roma thaj 917 Egipćana. Majbari koncentaracija e Romengi save si našalde katar o Kosovo si ande Crna Gorase majbare forura: Podgorica, Nikšić Bar thaj Berane.
Majbut katar opašin (70.5%) RAE katar o Kosovo ande Montenegreso raporto džanen kaj lenge thagaripa po Kosovo si phagarde, thaj gaja naj len kaj te irin pe. Jekhtane godolese, ¾ imigranstko RAE populacija ande Crna Gora kerda konkurso pala phuvjalipe e Unijako vol kamen goda te kerel. Pe aver rig, fakti si kaj opaš RAE populacija ande Crna Gora ni vakarel srbikani čhib, thaj goda si baro pharipe pala lengi integracija ande majbaro montenegresko amalipe. E studija si kerdini ando oktobar 2003. berš katar o Instituto pala strategijski studije thaj prognoze thaj phenel kaj majbut katar 92% katar sa e khera ande Crna Gora našti te učharel pire fundone mangipa pala o habe thaj kaj 74,7% manušen naj paj ande lenge khera.
Roma save rodindje azili ano phuvja rjaćutna Evropake kana inarenape ani Srbia thaj Crna Gora dikhenape e problemenca savenca dikhenape INM kotar Kosovo. Ando jul 2003. berš e Srbija thaj Crna Gora ramosarda bilateralno contracto andar e readmisija e 11 phuvjanca, thaj gaja si kerdine uslova te irisaren pe godola manuša savenge mangipe pala o azili ni lije. Itakaj kaj dži avdiven naj čačune gendura andar o gendo manušengo save si irisarde thaj andar o etnikano statuso manušengo save irisaren pe, e procene si kaj majbut katar 150.000 manuša ka avel irisardo ande Srbija thaj Crna Gora po contracto pala e readmisija.
palal kori o tepi
|
IMPORTANTNO OBLAST 2: BUTI
Sar dikhla kaj e INM thaj romani populacija si majbizurali grupa ande phuv, e Strategija pala ciknjaripe e čorimaso (SPCČ) ande Srbija phenel kaj e Roma naj adekvatno učharde godole analizasa katar o čoripe ande Republika. Kana o zvanično bibuti ande Srbija sasa 30% ando 2003 berš, e SPCČ, savi si inkaldini ande godova berš, vakarel kaj e bibitu kaj e romani populacija sasa duj drom majbari. Vadži majbut, po ramosaripe andar o 2002, gendo e Romnjago saven si buti (3 996) si majzala 25% katar o gendo Romengo saven si buti (14 712). Drafto Strategijako pala integracija thaj zuralipe e Romengo vakarel kaj naj sasto dikhipe pala integracija e Romenge po butako tržište.
E Studija andar 593 romane mahale savi kerda o Centro pala rodipe katar e etniciteta, dija stopa katar e bi buti katar 68,4 %, a 57% kherutne e familijake si registrujipe po nacionalno Zavodo pala e buti. Jekhtane, numa 18,6% thanutnen andar e mahale sasa buti. E primarni izovra katar e love e manušenge andar e mahale šaj dikhel pe ande tabela tele.
Šerutne izvora pala e love e thanutnenge andar e rromane mahale ande Srbija
Katar len love |
% |
Katar len lover |
% |
Bi iripaso |
0,4 |
Humanitarno loćharipe |
4,7 |
Si len buti |
18,4 |
Averčhande zanata |
3,2 |
Socijalno dijipe/love pala e čarve |
18,3 |
Keren e phuv |
1,7 |
Sezonsko buti |
18,2 |
Loćharen lenge e familija thaj e amala |
1,0 |
Bikinipe/kali ekonomija |
9,5 |
Roden love |
0,6 |
Bikinen puranen šeja |
9,1 |
Ni džanav |
1,9 |
Penzija |
5,6 |
Aver |
7,4 |
SA |
100 |
Izvor: Božidar Jakšić thaj Goran Bašić, „Romane bešipaskethana, forme dživdipaske thaj šajipe integracija Romengi ani Srbija“ (Beograd: Centri vaš rodipe etniciteti, 2002)
Sar vi ande Srbija, e SPCČ pala e Crna Gora gndisarel kaj e RAE populacija si majbizurali kategorija ande phuv (Oxfam GB 2003a: 46). Sar phenel Anketa ande khera katar e Roma, Aškalije thaj Egipćana, e našalde manuša thaj e ITM ande Crna Gora savo kerda o UNDP, e bibuti maškar e RAE populacija si 43,3 %, jekhtane e saste populacijaka sava si 17%. But majphari si e činjenica kaj numa 10,8% katar e RAE populacija phenda kaj kerda buti ande kurko majanglal no so si kerdini e anketa, e 50,9%, manuša save nominalno keren buti sar godola save kiden purane šeja thaj fizikalca.
palal kori o tepi
|
IMPORTANTNO OBLAST 3: CIVILNI HAKAJA
Itakaj kaj srbikano Zakono pala o arakhipe katar čhačhipena thaj tromalipa katar e nacional minoritetura ni del lista katar e nacional minoritetura save si učharde akale Zakonosa, pala e Roma si vakardino ando kotor katar e afirmativno akcija savi ramosarel pe sar hajajeso keripe thaj aver mere save trubun pala nevljaripe e statutoso e Romengo ande Srbija (artiklo 4). O rodipe savo si kerdino katar o Centro pala minoritorenge čhačhipa phenel kaj statuso e Romengo ande Srbija naj majlačho no so pelo o Miloševićeso režimi. Majbut godolesetar, o Drafto srtategijako pala integracija thaj zuralipe e Romengo, phenel kaj o maripe katar o skinhedsa si ando baripe ande bare srbikane forura thaj godolese problemose ni del pe adekvatno paćavipe.
Sar vakarel o Europako centro pala Romenge čhačhipena (ERRC), e Roma ande Srbija thaj Crna Gora but drom ni vakaren kaj ni paćaven pe lenge čhačhipena, si li goda kerdo aktar e aver manuša vol službeni manuša. Majdur, i kana vakarel pe kaj ni paćaven pe e Romenge čhačhipena katar aver manuša, e policija ni kerel adekvatni akcije. Itakaj kaj ando 2003. berš ERRC, Centro pala čhačhipa minoritorenge thaj Fondo pala humanitarno čhačhipe kerde krivično ramosaripe pala e bitolerancija thaj maripe e Romengo savo si kerdino ando Beograd, Leskovac, Novi Sad thaj Zaječar, ni jekh katar godola ramosaria ni anda te kerel pe zvanično rodipe. Dži akana numa štar maripa e Romenge ande Srbija si kerdino krivično tradipe pala rasno motivacija, a godola save kerde goda lije ckne kazne pala goda so kerde. Pe aver rig, ande Crna Gora o ERRC ramosarda kaj palem sasa konflikta maškar e Roma katar o Kosovo thaj e manuša andar e matično populacija ando Tivat.
Oficijalne informacije andar e policijska maripa e Romengi naj, numa e rapota katar e specijalizujime BVO phenen kaj e policajca majanglal ka maren e Romen no e manušen save si andar aver etnikane grupe. Sar kaj goda si vi kana ni paćaven pe lenge čhačhipa katar e aver manuša, e Roma but drom ni vakaren ni andar e policijsko maripe e thagarnenge. Von zala drom keren prijava nesar godolestar kaj ni džanen so si lenge čhačhipa, a nesar godolese kaj daran katar e represija a manušengi save kerde lenge goda. Godaja kombinacija katar e tendencije pala o riziko kerel miriklo rotalo ande savo o bi gndipe thaj ni paćavipe katar e manušikane čhačhipa aven sa majzurale.
Majbut drom, itakaj kaj si majzala dramatični no o maripe e Romengo katar e Gadže, si slučaja katar e administrativno diskriminacija (egzamplo kana rodel pe socijalno loćharipe). Vadži si vakardine vi diskriminacija pe buti thaj diskriminacija ando sikavipe.
palal kori o tepi |
|
|
