| |
Fokus kupe
Soske Fokus Kupe?
Generalno, o fokus kupe kerena pe sar serija taro reionalna jeke diveskere konferencie, save so ikerena pe ko turli thana ko regioni.Isi duj fundavne fokus kupe markentiška thaj sasuitne-vigjanale. Kana ikerena pe o markentiška fokus kupe, ikerena pe thaj prezentacie thaj diskusie ki rotali mesali, o socio-vigjanale kupe šaj te saikeren diskusie ki rotali mesali.
O diskusie taro rotale mesalija save so si funda e sasuitne – vigjanale fokus kupenge, isi len resarin te dikhen adava so si majzaruri ko regioni thaj te arakhel pe čhani sar te kerel pe o rodipa. Sebepi so e identifikacjakere zaruriba, athinena taro informaciengoro kvaliteti,so avena taro dzene save so lena than ko fokus kupe, kamla pe o dzene te vakeren tromale pumare gnde. Javere lafencar, taro dzanilipe si te dikhel pe so gndinena o dzene taro fokus kupe.
|
|
O fokus kupe dena kvalitativnikane evidentija, so si ko anglunipe taro javera metodija baš pučarkeribe so kamla pe e marginalizirime populacijake.
|
-
Avgo, o fokus kupe si haljome taro dzene so lena lende than thaj nene zaruri te ovel len nesavo ekspiriensi ki te dzanen sar te len than ko dijalog.
-
Dujto,kerela pe jeka jek kupa, o fokus kupe tiknjarena o efektija taro turlipe maškar o manuša so lena than thaj o pučakeribaskere manuša.
|
|
FOKUS KUPENGORO ANGLODIKHIPE
Duje fokus kupencar, sakoja olendar organizirime ko fundavne umala baš edukacija dizutnengere nijamija thaj bukjarnipe, o ulavde fokus kupe saikerde taro 10 dzi 15 dzene. Taro akava generaliziribe sine duj taro štar kupe baš sastipe, kote so e proekteskoro timi gndinela sine te arakhel pe o dzene tari romani kedin ki jek rig thaj o profesionalcija ko sastipaskoro umal, save so kerena buti ko adala kedina. Sar evidenti taro adava, sa o štar fokus kupe baš sastipe sine potikne taro fokus kupe organizirime trujal trin fundavne umala.
Sebepi te kerel pe pobut tari jek fokus kupa baš sakoja fundavni umalsi o dzijani so si astardo sar evidenti taro arakhiba e fokus kupencar ka oven taro istemalkeriba ko keribe I politikani inicijativa ki themakiri digra, resarinaja te barjarel pe e Romengiri integracijakiri digra ki Republika Makedonija ko sahnipe.
|
- Skopje thaj Kumanovo sine alusarde sar dizja kote so ka ikeren pe o arakhiba taro fokus kupe baš edukacija upri funda taro karakteristike baš edukacijakere šajdipa so šaj te resen dzi ko Roma ko sa o dizja. Ki jek rig si o Skopje, kote so štar fundavne sikljovne isi len siklana ki romani čhib, dzikote Kumanovo sikavela i dujto rig kote so isi khuvibe maškar čibani thaj makedonijakiri etnikani kedin, angje dzi bari digra mukiba ko edukacijakere zaruruba e Romenge ki akaja diz.
- Ko jeka jek čhani sar e dizjengoro alusaribe kote ka keden pe o fokus kupe baš edukacija, Skopje thaj Štip, sine alusarde baš fokus kupe baš sastipe, soske akala duj dizja sikavenao romane sastipaskere zaruriba. Dzikote o kheruten thaj o maškardzijaneskere institucie fokusirinena pe ko romano dzijani ko Skopje (ulavdo ki komuna Šuto orizari). Aso pli lokacija ki dakšinali Makedonija I diz Štip, ko sahnipe lelja but tikni sama thaj mukle si korkori peske.
- Tetovo thaj Štip sikavena ekstermna dizja ki Republika Makedonija kana ovela lafi sajdibe Romengere dizutnengere nijamija tari radzakiri rig. Dzikote o raportija baš policijakoro čhelalipe upri o Roma na čipotinela pe ko Tetovo(o fakti si majdzanlo soske akate čipotisalile o šastrale khiviba ko 2001. Jak dikhlo si kaj maribe tari policijakiri rig, majbut kerela pe ko dakšinalo kotor tari Makedonija, kote so majbaro kotor si gadzikano.
- Ki pakšinali makedonikiri diz Gostivar, e Romen isi turli zanatija thaj isi baro numero tari maškaruni klasa savi o dzivdinela ko dizjakoro centari. Tari javer rig, ki Bitola isi but hari roma save so si ko ničalo bukjarnipe thaj baro kotor taro romano dzijani ko čorole thaj melale šartija. Lendoj anglodikhibe o majšukar thaj o majbilačo scenario tari bukjarnipaskiri nukta e romane dzijaneske, Gostivar thaj Bitola sine alusarde sar dizja baš fokus kupe bukjarnipaske.
- Skopje sine alusardo sar than kote so kedingje pe o romane dzuvlja thaj čhaja sar centralnikano than e šerutne dizjake thaj sebepi bari romengiri koncentracija .Sine akharde thaj javera dzene taro regioni ki Makedonija.
|
Lende si anglodikhibe thaj o dzene save so ka len than ko fokus kupe,adava sine kerdo upri demografikano čhani, kote so dikhela pe o poli, phuripe,socioekonomikano statusi, pakjaibe thaj themutnipe. Ko romano dzivdipe ki Makedonija isi bare varijacie, taro adala sve so dzivdinena ko kamre dzi adala save so preperena ki maškaruni klasa (ko gostivareskoro centari),dzi barvale (Šuto orizari).
Ko dziperibe taro 10 fokus kupe organizirime baš 4 fundavne umala, o ponadarutne khedipa sine baš o romane dzuvlja thaj čhaja.Dikindoj o evidentija taro 8 kupe e romane siklencar, I diskusija baš romano dzuvljano dzijani ,ikergja pe majgeči. O dzuvlja taro turli beršenere kategorie, kerena ekvaš taro dzene ko javera fokus kupe.
palal kori o tepi
|
|
