| |
Fundavne umala
Upri funda taro buvlo pučarkeribe thaj konsultacie e lokalnikane faktorencar, ko pervazija taro hazrkeribe akava proekti, sine alusarde akala štar fundavne umala taro zaruribaskere moljakeriba:
|
 |
Trujal adava so akal fundavne umala si ulavdi kupa taro zaruriba, kola so rodena ulavdo dikhljaribe .O fundavne umala si kerde aso prioriteti. Ponadarigate, sar so si kerde o arakiba taro fokus kupe, ki fundavni umal kamla pe te ovel o majučo kvaliteti si I edukacija so si kotor so kamla te astarel pe ko javera da umala. I tikni edukacijakiri digra si phandli e bilače sastipaskere halea, uči digra taro bilačipa thaj uči digra taro bibukjarnipe ko romano dzijani. Thaj trujal adava so isi zaruribe taro keribe sama e romane dzuvljake thaj čhajenge, o pučiba so si phandle e dzuvljane romane dzijanea, manifestirinela pe nesave fundavne umalencar kolendar so astardo o romano dzijani. |
FUNDAVNO UMAL 1: EDUKACIJA
Sar sekote ko regioni, eRomen ki Makedonija is len majtikni digra baš hramovibe ko fundavne sikljovne thaj majuči digra taro sikljovnengoro mukibe. Aso majneve evidentija taro manušengoro hramovibe 24% taro Roma pophure taro dešupanč berša si analfabetija (taro sahno numero analfabetija taro 6% ko sahno dzijani). O jeka jek harmovibe sikavela kaj si uči I digra taro na sikle romane dzuvlja trujal 36%. Aso akava hramovibe 30% taro roma ki Makedonija na agorkerde fundavni edukacija. 33% isi len agorkerdo salde fundavni edukacija, 9% si len agorkerdo maškaruni edukacija thaj 0,35% agorkergje diso majučo tari maškaruni.
Trujal adava so saikerela 3% čhave so si ko berša taro 15 dzi 19 (adala si berša baš maškaruni sikljovni). O Roma kerena 0,6% taro sikle ko maškarune sikljovne ko sikljovibaskoro berš 2001/2002 thaj lengoro dzaibe si but tikno.
Ko akademikano berš 2002/2003, oRoma kerena 0,3 % taro hramome studentija ko uče edukacijakere institucie ki Republika Makedonija. Adava berš sine 134 romane studentija. Kobor I te ovel tikno adava numero,palem si pošukar ko vjavahari taro akedemeskoro berš1993/1994 kana sine salde enja romane studentija ko Republika Makedonijakoro Univerziteti. Ko 1998 /99 sine hramome 24 Romane studentija thaj o numero reslja dzi 40. Kamla te vakerel pe kaj o dzuvlja si ekvaš taro romane studentija (62%).
I edukacija ko romano dzijani ki Makedonija, ko vjavahari taro sahno dzijani, sikavdo di ki teluni tabela.
Tabela 1 .Edukacijakiri digra
Majuči digra tari agorkerdi edukacija |
Fundavni |
Maškaruni |
Uči |
Romano dzijani |
33.06% |
|
|
Sahno dzijani |
33.40% |
|
8.70% |
Haing: Republika Makedonijakoro Zavodi baš statistika |
ROMANE SIKAMNE
Ko sikljovibaskoro berš 2000/2001, romane sikamne ko fundavne sikamne kerena 0,1%,taro sahno numero sikamne ko fundavno educiribe ki phuv. Ki maškauni edukacija sine bukjarne duj profesorija taro Romano nacionalnikano preperibe ko vakti taro 1992/1993 berš.
Ko agor taro 569 profesorija bukjarne ko themakere edukacijakere institucie ki Makedonija ko akademikano berš 1997/1998,528 sine etnikane Makedoncija, štar sine Cincarija, trin čibane thaj duj sine Roma.
palal kori o tepi
|
FUNDAVNO UMAL 2: SASTIPE
Trujal adava so i bijandipaskiri digra e Romenge ki Makedonija si trujal duj droma majbut majuči tari sahni digra taro čhavengoro meribe ko Roma, si duj droma majbari tari statistika baš sahno dzijani. O phureder Roma ki Makedonija isi len potikno dzivdipaskoro vakti taro na roma. Sar so ka ovel ko analize taro fokus kupe baš sastipe, o tikno dzivdipaskoro vakti ko roma si karana taro bilače dzivdipaskere šartija, nanibe sastipaskoro arakhibe thaj nanibe minsa baš sastipaskiri preventiva. Ko akava khuvela thaj o infektivnikane thaj hronikane nasvalipa .Durust vakerdo, dzi ko 14 berša sajek si nasvalipa taro parne bikengere nasvalipa, dzikote ko phureder Roma majbut si nasvale taro rateskiri presija. Sigutno khamnipaskoro ačovibe, si karana baš sastipaskere problemija sar e dajake ,agjaar thaj e čhaveske. Trujal jek taro štar taro romane čhaja taro 15 dzi 19 berša, ko Šuto Orizari, isi len bijando maksmi.
Kana šurarkergja te istemalkerel pe i participacija ko sastipaskoro umal o romano dzijani na dzana sine te roden konsilija taro medicinakere manuša. Thaj na salde adav tiknilo thaj e drapengoro istemalkeribe soske ule majkuč. Akava palem anela dzi bilačo sasljakeribe. I uči bijandipaskiri digra thaj o harno dzivdipe, kerela e romen te oven terno dzijani, ko vjavahari taro sahno Makedonijakoro dzijani .Anavjale isi baro numero taro čhave, a o numero taro phure manuša si potikno ko vjavahari taro sahno dzijani ki Makedonoija.
Tabela 2 .Phuripaskiri struktura
Berša |
Sahno dzijani |
Roma |
| |
sahno |
murša |
dzuvlja |
sahno |
murša |
dzuvlja |
sahno |
100.0 |
100.0 |
100.0 |
100.0 |
100.0 |
100.0 |
0-4 |
7.8 |
8.1 |
7.6 |
11.1 |
11.1 |
11.0 |
5-9 |
8.4 |
8.6 |
8.2 |
11.3 |
11.4 |
11.3 |
10-14 |
8.6 |
8.8 |
8.4 |
11.6 |
11.8 |
11.3 |
15-19 |
8.4 |
8.5 |
8.2 |
11.0 |
11.6 |
10.4 |
20-24 |
7.9 |
8.0 |
7.7 |
8.8 |
9.2 |
8.3 |
25-29 |
7.8 |
7.9 |
7.7 |
7.9 |
7.8 |
7.9 |
30-34 |
7.6 |
7.7 |
7.5 |
7.6 |
7.7 |
7.5 |
35-39 |
7.5 |
7.7 |
7.3 |
7.3 |
7.1 |
7.5 |
40-44 |
7.1 |
7.1 |
7.0 |
6.1 |
5.9 |
6.2 |
45-49 |
5.7 |
5.5 |
5.8 |
4.2 |
4.0 |
4.5 |
50-54 |
5.1 |
5.0 |
5.2 |
3.5 |
3.2 |
3.8 |
55-59 |
4.9 |
4.8 |
5.1 |
3.4 |
3.4 |
3.5 |
60-64 |
4.6 |
4.4 |
4.8 |
2.7 |
2.5 |
2.9 |
65-69 |
3.5 |
3.2 |
3.7 |
1.7 |
1.7 |
1.8 |
70-74 |
2.6 |
2.4 |
2.9 |
0.9 |
0.8 |
10 |
75-79 |
1.1 |
1.0 |
1.2 |
0.4 |
0.3 |
0.4 |
80-84 |
0.9 |
0.8 |
1.0 |
0.2 |
0.1 |
0.3 |
85-89 |
0.3 |
0.3 |
0.3 |
0.1 |
0.1 |
0.1 |
90-94 |
0.1 |
0.1 |
0.1 |
0.0 |
0.0 |
0.0 |
Haing : Republika Makedonijakro Zavodi baš statistika
|
palal kori o tepi
|
FUNDAVNI UMAL 3 :DIZUTNENGERE NIJAMIJA
E Romen isi len naproporcionalnikano than, maškar manuša bizo themutnipe thaj manuša so isi len bipendzardo themutnipe,a save so dzivdinena ki Republika Makedonija. E Makedonijakiri radzi ko 1997 berš, havljarea baš adava kaj ki Makedonijakiri teritorija ko 4.356 Roma,bizo themutnipe thaj 7.407 Roma bizo pendzardo themutnipe (taro 18.851 manuš bizo themutnipe thaj 68.989 bipendzarde themutnipaja). O problemija e themutnipaja so isi bute romen ikljona taro rodibe Kanuni baš themutnipe taro 1992 berš .Ko jek asavko rodipe kamla pe lil baš ničalo lovengoro leibe ,15 berša bešibe ki Makedonija ,pendzaribe Makedonijakiri čhib thaj administracijakere takse taro 50 dzi 250 dolarija .O lil baš ničalo lovengoro leibe, sikavgja oe sar problematikano, soske isi baro digra taro bibukjarnipe, dzikote e 15 beršengoro ačovibe ki Makedonija si panda jek karana so but Roma na prijavingje pe sar dizutne. So legarela pe baš I čhib, but terne romane čhave save so ale taro javera europakere phuvja kote so barile, thaj na sine len kontakti e makedonijakere čhibjaja. Ko akava khuvela thaj adava so na sine informacije sebepi akava problemi.
O čhelalipe upri o roma ki Makedonija si raritetno čipota, numa adava našti vakerela pe thaj baš e polisijakoro vjavahari. Asavke policijakere čipota nane mukle baš raportija so kerena pe baš manušikane nijamija. O opservatorija baš manušikane nijamija vakerena kaj I policija marela sa e phandlen bizo te dikhel ko kova nacionaliteti preperena ,a ola si thaj majbut marde, kote so khuvemna thaj o Roma. Akate si taro baro dzanlipe kaj e policijakoro čhelalipe upri o Roma ,majbut kerela pe ki dakšinali Makedonija ,a pohari ki pakšinali Makedonija. Taro baro dzanlipe si adava te vakerel pe kana isi nesavi čipota maškar o Roma thaj o Makedoncija, o policajcija sakana ačovena tari makedoncengiri rig. Arakhibe nijamalo čhani mujal policijakoro šhšlalipe, but fori sine bizo kamjabi,fakti si kaj o romane dizutne si minsale baš ple nijamija thaj šaj te istemalkeren e adalateskoro sistemi mujal themakere manušabaš nijamengoro pagibe. Sa adava si evidenti tari edukacija baš manušikane nijamija.
O kherutno čhelalipe si tabu tema ko sa etnikane kupe ki Republika Makedonija thaj nane zorale evidentija kaj isi asavko šhelalipe. Akava čhelalipe si thaj ko romano dzijani thaj adaleske kamla te kerel pe majbari sama.
palal kori o tepi |
FUNDAVNO UMAL 4: BUKJARNIPE
Dzikote o moljakeribe taro nacionalnikano biro baš bukjarnipe thaj taro ekonomijakoro instituti, sikavgja pe bibukjarnipe ko 2002 beršpobut taro 40%, e radzakoro pučarkeribe baš bukjarno takati ,taro nakhlo berš, sikavgja kaj o bibikjarnipe ko roma si 71,8 %. O pučarkeribe taro UNICEF ko 1996 berš, sikavgja kaj 97,7% taro romane dzuvlja nane len ničalo, ni harnevakteskoro bukjarnipe.
Aso ministeriumi baš finansie o roma astarena 0.7% taro bukjarno dzijani ki Republika Makedonija ko 2000 berš Taro bibukjarno dzijani, o roma astarena 3,7%taro sahno numero bibukjarne, evidentirime ko Zavodi baš bukjarnipe tari republika Makedonija. Trujal adava manuša so nanelen buti pobut taro 4 berša, ko amaro dzijani si 4,3% .
Thaj trujal adava so nane nisavi diskriminacija upri Roma kana ovela lafi bašbukjarnipe,majbaro problemi si adava so nane educirime .6.1% taro bibukjarno dzijani ki Republika Makedonija ko 2000 na agorkjergje fundavni edukacija, sar egzampli ki Bitola adava si 100%. Baš asavko socioekonomikano hali e romengoro si thaj adava so ko nakhlo vakti olen na sine len šukar pozicie ki te šaj te istemalkeren I sistematikani korupcija so si karakteristikano baš postkomunistikano vakti ki Makedonija. Sar so šaj te dikhel pe taro fokus kupe te si o bibukjarnipe sar evidenti tari tikni edukacijakiri digra, ko jek oj ulavela thaj e dzivdipaskere šartija kolende so dzivdinena o Romane familie. Ko jeka jek vakti o materijalnikane šartija, save so athinena taro bukjarnipe, isi len asari upri manušikano sastipe. Sar evidenti taro adava, nibukjarnipe,tikni edukacijakiri digra thaj o bilačo sastipaskoro hali, kerena jek magikani rota.
palal kori o tepi
|
|
